Search
  • Dr. Matjaž Knez

Na nas je, da se odločimo kakšno prihodnost si želimo

Updated: Dec 6, 2019

Nedavno sem v enem izmed tujih medijev prebral članek avtorja Kuper Simona, ki piše o “Mitu zelene, ekonomske rasti”. Pravi, da “zelena” rast verjetno ni možna, vsaj v nekaj naslednjih desetletjih, kar potrjuje z nekaterimi, zelo zanimivimi podatki oz. dejstvi, ki dajo misliti.


Prepoloviti moramo emisije do leta 2030, če še želimo, da zmanjšamo dvig globalne temparature ozračja na 1,5 stopinje celzija, ob tem pa je potrebno vedeti, da je zadnje desetletje bilo rekordno najtoplejše, temperatura še raste, raste pa tudi populacija. Globalno gledano povprečni prihodek na prebivalca raste za 2% letno. In ko imajo ljudje več denarja, ga trošijo več, na okolju ne-sprejemljiv način, torej onesnažujejo.


Višina investicij v čiste energijske projekte, je gledano globalno, v zadnjih šestih letih padla na najnižji nivo. Evropska Unija trdi, da je razmejila gospodarsko rast od CO2 emisij, ki že nekaj let padajo, pri tem pa ne pove, koliko industrije smo iz EU prestavili v Azijo in še kam drugam in tega »ogličnega indeksa« ne prištavamo k evropski ogljični bilanci.


Premik v bolj zeleno družbo, ki bo uporabljala več okolju bolj prijaznih, zelenih tehnologij, se žal ne bo zgodil tako hitro. Tehnologije, ki jih uporabljamo danes in se še vedno prodajajo, se bodo uporabljale še nekaj časa, vsaj desetletje ali dve. Kot naprimer letala in kontejnerske ladje, ki oboji veliko prispevajo k onesnaževanju, se bodo še vedno uporabljali leta 2040, ko bo večina ljudi še vedno živela v enakih domovih, klasičnih hišah kot danes in bo uporaba načina in vrste vozil, še vedno enaka. Kuper pojasnuje, da verjetno tudi električna vozila ne bodo rešila sveta, tudi ob prepostavki, če upoštevamo celoten življenski cikel električnega avtombila, ti vendarle niso toliko bolj okolju prijazni od konvencionalnih vozil.


Kot družba globalno, postajamo vedno bo energijsko učinkoviti. Letala, ladje in avtomobili na kilometer porabijo manj goriva. In kot je že leta 1865 dejal Villiam Jevons, angleški ekonomist, logik in statistik, da ko tehnologije in energija postanejo cenejše, se zgodi, da jih u/porabljamo, še več. Samo naprimer, na svetu si danes štirje od petih ljudi želijo, da bi leteli z letalom. In slej ko prej, bodo.

Torej,… samo nekaj dejstev, ki jih je nanizal Kuper, ki nazorno kažejo sliko paradoksalnega sveta v katerem živimo in kar verjetno nakazuje, da gospdarske rasti in zelene rasti hkrati ne bo mogoče imeti oz. živeti. Torej kaj nam preostane?


- Ali počakamo na politike, ki se vsako leto (letos v Madridu) sestajajo in dogovarjajo o podnebni politiki ter časovnici ukrepov, ki se vedno bolj podaljšuje in nima vpliva na želeni rezultat – to je zelena, trajnostna, sonaravna družba?

- Ali se aktiviramo, postanemo aktivni svetovljani in sami z lastnim zgledom začnemo opozarjati in kazati, da se da živeti in delovati trajnostno, bolj prijazno do narave in družbe?

- Ali se pridružimo našim otrokom, ki so spregledali in uvideli kam gredo stvari, ter nam skušajo dopovedati, da način in zgled/i, ki jim jih skušamo vsiliti niso najboljši. Morda jih ne slišimo in je ulica zanje tisto zadnje, kar jim kot rešilna bilka ostaja, da vpijejo glasno na pomoč ter opozarjajo, da tega ne želijo več.

- Ali pa preprosto da obupamo?


Odgovor je na nas - DA SE ODLOČIMO, kajti kot pravi Kuper, za nastalo situacijo niso krivi samo politiki in korporacije!


Podnebni štrajk otrok, skupaj s starši, na ulicah Glasgowa.





23 views

Join Our Family!

H2Student 2019 ©

Spremljajte nas na:

  • Twitter
  • LinkedIn
  • Facebook
  • Instagram
  • YouTube

© 2019 Igor Grofelnik& Matjaž Knez All Rights Reserved